AMERIŠKE SANJE

Smučarji smo tudi neke vrste svetovni popotniki. Podobno kot imajo velemesta svoje znamenitosti, kulturne značilnosti in lokalne zakonitosti, imajo tudi vsaka gora, gorovje in smučarsko središče svoje posebnosti. Nekje so tereni bolj strmi, drugje je vse skupaj na višji nadmorski višini, kar seveda ustvarja druge snežne razmere. S tega vidika smo smučarji nekakšni večni iskalci optimalnih okoliščin, ki ustvarjajo čim večji snežni užitek. Seveda se vedno vse vrti okoli snega. V določenih krajih je relativna vlaga v ozračju precej nižja, zaradi česar je sneg zelo suh, mehek in puhast. Tisti, ki prisegamo na smučanje v svežem celcu, iščemo prav takšne razmere. In prav zaradi tega je smučanje lahko tudi nadvse zanimivo popotovanje. S tega vidika sem smučanju iskreno hvaležen, saj sem izključno po njeni zaslugi videl bisere našega planeta, ki jih brez smuči zagotovo ne bi obiskal. Stkal sem znanstva in prijateljstva, ki celotno zgodbo združujejo v prekrasen kalejdoskop doživetij, ki se jih bom spominjal celotno življenje. 

Seveda ima vsak smučar svoj seznam hribov, gora in krajev, ki bi jih rad obiskal, s smučmi, seveda. In prej ali slej se na tem seznamu znajde tudi ameriško Skalno gorovje, kjer je predvsem v zveznih državah Kolorado, Utah in Wyoming kar nekaj svetovno znanih smučarskih središč. Na vrhu seznama ali zelo blizu njega se pogosto pojavi Aspen. To je kraj, v katerem se mondenost in ekskluzivnost unikatno mešata z vrhunskim snegom, odličnimi pobočji, ki skupaj ustvarjajo nepozabno smučarijo. S tega vidika je Aspen morda najbolj znano ameriško zimsko športno središče in najbolj priljubljeno smučišče. Prav zaradi tega tja zelo radi zahajajo številni zvezdniki iz sveta zabave, tako da sploh ni nobeno presenečenje, če med smučanjem opaziš obraz, ki ga poznaš iz kakšne filmske uspešnice. 

Zanimivo je, da me v Aspen nikoli ni zaneslo, ko sem bil še aktiven tekmovalec. Italijanska smučarska zveza namreč nikoli ni pošiljala svojih tekmovalcev na legendarne igre X Games. In tako sem se v Aspnu prvič znašel šele leta 2022, pa še to ne v zimskem času, temveč konec poletja, ko sem tam obiskal prijatelje. Pravzaprav bi moral v Aspnu preživeti že lansko zimo, saj sem bil dogovorjen, da bom celotno zimsko sezono delal kot učitelj v eni izmed tamkajšnjih smučarskih šol, vendar sem v zadnjem trenutku dobil zelo mamljivo ponudbo za podoben angažma na Hokaidu na Japonskem. Tako se je aspenska zima zgodila z enoletno zamudo. 

Aspen je bil v mojih očeh vedno povezan s filmi in ikoničnimi prizori. Slišal sem nešteto zgodbic o tem, da je ta kraj v svojem bistvu nekakšna počitniška Meka izredno bogatih Američanov.

Tam se vedno kaj dogaja. Če si del lokalne skupnosti, pa dobiš še boljšo perspektivo, kaj vse je v teh krajih mogoče početi. To so lahko zgodbe, ki jih slišiš, ko s svojimi klienti klepetaš med vožnjo s sedežnico, ali pa samo zgodbe drugih ljudi, ki jih srečaš v gorah. Nekatere prigode se zdijo mogoče samo v tem kraju. Ne nazadnje je to odlično prikazano v zgodovinskem filmu Aspen Extreme! Vso to resničnost ustvarja pisana mešanica ljudi. Na eni strani milijarderji, ki priletijo s svojimi zasebnimi letali, da bi smučali ali samo uživali v tamkajšnjem življenjskem slogu. A to je le en del. Tisti, ki pride in gre.  

Aspensko resničnost ustvarjajo tudi ljudje vseh vrst, ki prihajajo z vseh koncev Združenih držav in drugih koncev sveta. Zelo močna je argentinska skupnost, ki jo sestavljajo številni mladi fantje in dekleta, ki uživajo v smučarski sezoni s študentskim vizumom, in številni drugi, ki so se sem preselili za stalno ali se vračajo sezonsko. Zaradi njih se čuti močan južnoameriški vpliv. Seveda pa je tudi veliko prišlekov iz Avstralije in Nove Zelandije ter iz Evrope.

Smučanje je tukaj razporejeno med štiri kraje: Aspen Mountain (ali lokalno imenovan Ajax) je smučišče, ki se dviga neposredno iz mesta Aspen in je znano po ikonični gondoli, ki se vzpenja od središča mesta do vrha gore.

Aspen Highlands je zadnje od štirih smučišč, ki sestavljajo Aspen Co. Na neki način je najbolj znano po svoji Highland Bowl. Buttermilk je morda najbolj prijazno smučišče z odlično infrastrukturo za začetnike. Znano pa je tudi kot prizorišče legendarnih iger X Games.

Snowmass je največje od vseh štirih smučišč. Ponuja odlična prenočišča in restavracije ter neverjetne terene, na katerih bodo uživali tako začetniki kot ljubitelji smučanja zunaj urejenih prog. 

To je bila moja prva izkušnja v novi realnosti. Takoj sem opazil, da večina ljudi smuča na širokih smučeh. Ugotovil sem, da je tamkajšnji trend precej podoben tistemu, ki sem ga prejšnjo zimo spoznal na Japonskem, s to razliko, da je v Aspnu s temi širokimi smučmi zelo zabavno smučati tudi po urejenih progah, ker je sneg oprijemljiv, medtem ko so na Japonskem tudi steptane proge večinoma zelo mehke, ker skoraj vsako noč nebo vrže nekaj novega snega.

Razen nekaterih redkih učiteljev smučanja skoraj nihče ne smuča z ožjimi smučmi. Morda sem v vsej zimi videl pet parov slalomskih ali veleslalomskih smuči.

Večina ljudi uporablja smuči, ki bi v Evropi nosile oznako freeride (85 do 120 mm) in tudi izposojevalnice večinoma podpirajo ta trend. Večino časa sem smučal s smučmi Primetime, imel pa sem tudi par smuči Playmaker, ki sem jih kar pogosto uporabljal. Poleg tega sem prinesel tudi par širokih Ripstickov, s katerimi skorajda nisem smučal, saj zadnja zima s svežim snegom ni bila preveč radodarna. Tukaj bi se odlično obnesle smuči Ripstick 88, ki jih tokrat žal nisem imel s seboj.

Zelo me je presenetila tudi ameriška strast do smučanja po grbinah in kucljih. Mislim, da sem v tej zimi več smučal po kucljih kot v vseh prejšnjih zimah skupaj.

Če je snega dovolj in so razmere varne, večina terenov zunaj urejenih prog ostane odprta. Seveda se kar sama po sebi začne tista tako prijetna dirka za deviško linijo po svežem pršiču. 

Smučarji tam iščejo vznemirjenje in pustolovščino. Vseskozi se sliši kdo, ki na poti proti dolini kar vriska od navdušenja.

Zanimivo je, da si na ameriških smučiščih zelo veliko smučarjev za ves dan najame učitelja. Obstajajo dnevi, ko se zdi, da vsi na gori smučajo s svojim učiteljem. Tolikšno povpraševanje daje učiteljem dobro priložnost za zaslužek, gostom pa boljšo smučarsko izkušnjo. Klienti so praviloma zelo družabni, odprti in ves čas pripovedujejo zanimive zgodbe.

Tako sem preživel zelo zabavne, zanimive tri mesece. Bila je čudovita izkušnja. Čeprav so moji možgani vedeli, da sem na skoraj 2500 metrih nadmorske višine, se mi je ves čas zdelo, kot da sem le na 1400 metrih. Ves čas sem imel vtis, da sonce tam sije drugače. Tudi gozdna meja je precej višje in pogosto smučaš med prekrasnimi drevesi. Vse prednosti življenja na tako visoki nadmorski višini sem občutil, ko sem se vrnil domov v Dolomite. Tiste rdeče krvne celice, ki sem jih dobil v Koloradu, so mi pomagale, da sem s svojim gorskim kolesom dobesedno letel.

Bi šel še enkrat? Seveda! 
Aspen mi je ponudil edinstveno kombinacijo športne in kulturne izkušnje, ki mi je razširila obzorja. Enkrat bi si zagotovo želel doživeti pravo aspensko zimo s kupom svežega snega. Na srečo moja radovednost nikoli ne počiva.