S smučmi z vrha Alp

Vsakdo, ki se resneje ukvarja s turnim smučanjem, ima svoj seznam želja, s katerih vrhov bi se želel spustiti s smučmi. Na seznamu desetih najbolj zaželenih turnih smukov v Alpah je zagotovo na vrhu Ski Mont Blanc. Najvišja gora ponuja kraljevsko ledeniško turo. Celoten vzpon in spust potekata dva dni. Pred tako zahtevno turo je seveda potrebna tudi aklimatizacija, navsezadnje je Mont Blanc le malenkost nižji od 5.000 metrov. Zato priporočamo turo na Grand Paradiso, Monte Roso ali Breithorn, ki so vsi višji od 4.000 metrov in so kot taki dobra priprava na smučanje z Mont Blanca. Katerakoli izmed teh tur je dostopna iz doline Aoste in jih lahko izvedemo na poti v Chamonix. Celoten program traja pet dni.

Sam vzpon in spust z vrha Mont Blanca pa sta zgodba zase. Prvi dan se z gondolo povzpnemo na izhodišče, na srednjo postajo Plan de l'Aiguille (2.317 metrov). Kmalu nataknemo smuči in za dobro jutro po kratkem vzponu nas čaka pogostokrat delikatna prečka pod Aiguille du Midi. Sledi kratek spust na ledenik Bossons. Čaka nas spektakularen vzpon pod seraki vseh oblik do predela La Jonction[V1] , kjer moramo pogostokrat sneti smuči, nadeti dereze in vzeti cepin v roke. Zaključni del vzpona do koče Grands Mulets na 3.051 metrov poteka na dokaj strmem terenu. Po navadi je sneg zaradi sredine dneva mehkejši, kar nam vzpon olajša, sicer pa uporabimo srenače. Na snežišču pustimo smuči in se po zavarovani plezalni poti vzpnemo do koče. Vzpon po navadi traja okoli pet ur. Zjutraj gremo zgodaj na prvo gondolo, tako imamo dovolj časa za počitek na koči in se izognemo popoldanski vročini. Na koči je dolgoletni oskrbnik Ludovic, ki nas, gorske vodnike, vse dobro pozna. Večerja je zgodaj ob 18. uri in kmalu je treba iti spat, ker je naslednji dan dolg.

Zajtrk je običajno že ob pol treh zjutraj. Na voljo sta dve možnosti: v dobrih razmerah se vzpenjamo s turnimi smučmi po ledeniku Bossons na Grand Plato in mimo zavetišča Vallot po grebenu na vrh. Druga varianta je severni greben Dôme du Goûter, tako imenovani Arrêté Royal. Vse je odvisno od razmer in tudi vremena. Zadnji del vzpona na Mont Blanc po grebenu Bossons je z derezami, cepinom v roki in smučmi na nahrbtniku. Zaradi višine poteka počasneje, okoli 250 višinskih metrov na uro.

Za smučanje s samega vrha mora vreme biti stabilno, vidljivost mora biti dobra in razmere primerne. Na vrhu ni časa za slavje, čaka nas zahteven spust po severni steni in nižje po ledeniku nazaj do postaje Plan de l'Aigullie. Na zgornjem delu naklonina pogosto znaša med 40 in 45 stopinj, v nižjem delu pa se moramo bolj bati ledeniških razpok. Zelo pomembno je, da imamo s seboj dovolj tekočine, zaradi višine, redkega zraka, sonca je hidracija pomembna. Na razpotju La Jonction ponovno snamemo smuči. Zaradi globalnega segrevanja in taljenja ledenikov je ta del zadnja leta vedno bolj zahteven in nevaren. Potem nas čaka dokaj ležeren spust do roba ledenika. Nataknemo kože in se približno v 25 minutah vzpnemo nazaj pod severno steno Aiguille du Midi. Čaka nas delikatna prečka in v dobrih razmerah mogoče še kratek vzpon pred zaključnim smučanjem do postaje Plan de l'Aiguille. Zdaj pa je čas za proslavljanje. Smuči snamemo na terasi in v baru Buvette du Plan de l'Aiguille si privoščimo pijačo po zahtevni turi. Vsekakor je turni smuk z Mont Blanca, najvišje gore v Alpah, tega vreden.

Vsekakor je turni smuk z Mont Blanca, najvišje gore v Alpah, tega vreden.

Napisal Klemen Gričar, IFMGA vodnik & Elan atlet